Še ena nabava

Ena nočna iz marine

Zadeva s plinsko jeklenko se ni razpletla popolnoma po pričakovanjih. Ž e pred osmo uro zjutraj sva se z Didijem odpeljala v Arrecife v plinarno. Tam so nama po precej dolgem čakanju povedali, da jeklenk ne morejo napolniti, ker nimajo pravega nastavka. So pa ugotovili, da bi nam na eni njihovi črpalki – ki je k sreči na poti proti marini – lahko jeklenki zamenjali. No, eno so nama zamenjali, druge pa ne, ker ni po njihovih standardih. Med čakanjem sem tudi ugotovil, da bi bilo po pogodbi treba avto vrniti že do 9. ure. Malce pohlevno sem ob 10h prinesel ključe v izposojevalnico, človek za pisalno mizo, pa komaj, da me je pogledal in podpisal, da je avto vrnjen. Ni pogledal niti avta, niti vprašal,kje je parkiran, stanje goriva jih pa sploh ne zanima. Dobiš, kakršnega dobiš, vrneš, kakršnega vrneš.

Drugi del provianta

Smo pa v štirih dneh z avtom prevozili okrog 460 km in natočili 30 litrov goriva. Dizel pa je tu po 1,06 evra... Kar se plina tiče, je bil uspeh torej polovičen.

Je pa med tem kapitan uredil v supermarketu, da so nam pripeljali proviant na barko. Med drugim tudi 24 osemliterskih plastenk pitne vode, kar bo moralo zadostovati do Karibov. Piva (z in brez alkohola), mleka, kokakole in sadnih sokov še nisem uspel prešteti, a žejni in lačni ne bomo.

Odločitev je padla – z Lanzarota odpotujemo v petek zgodaj zjutraj v Las Palmas, kjer bomo do roba še dotočili gorivo in vodo. Na privez zaradi jadrnic, ki bodo štartale

Danes je bil v marini spet sejem...

24. Novembra v ARCu, ne računamo.Če bi se pa po kakem čudežu privez vendarle našel, bomo morda ostali še kakšen dan tam, da doživimo nekoliko ARC vzdušja (ARC – Atlantic Rally for Cruisers je regata, ki jo vsako leto pripravijo Angleži in je namenjena vsem, ki želijo prečkati Atlantik bolj organizirano in verjetno tudi varneje, saj so varnostne zahteve za sodelujoče jadrnice zelo visoke. Prav taka pa je tudi prijavnina in vsi s tem povezani stroški. Letos na regati sodeluje preko 200 jadrnic, med njimi tudi Janez Mrak - rheajadra.blogspot.com).

Še eno zanimivo ime

Na začetku sem zapisal,da je pri našem podvigu še precej neznank. Ena od teh je bila tudi posadka, ki bo prečkala Atlantik. Bilo naj bi nas šest, a za enega člana posadke se je vedelo že na Ibizi, da ga ne bo. Ostala dva pa se nikakor nista izjasnila, kdaj bosta pravzaprav prišla, eden bi lahko šele čez dva tedna itd., Tako se je kapitan odločil, da bosta namesto treh na začetku predvidenih članov posadke, z nami jadrali mladi Francozinji, ki sta se že izkazali na poti od Almerimara do Lanzarota. Predvsem dobro kuhata, kar ni zanemarljivo, pridno se pa tudi učita mornarskih veščin. Poleg tega sta bili tako ali tako že namenjeni preko Atlantika. Sicer pa, kapitanova beseda je na ladji prva in zadnja...

Ne verjamem, da bo tako dober kot kraški...

Vremenska poročila in taktične napotke bomo dobivali preko satelitske povezave s kapitanovo soprogo Ilko v Nuernbergu. Ona je tudi obljubila, da bo Snežno redno  (vsaj enkrat tedensko) obveščala o našem položaju. Jaz pa se z Atlantika ne bom oglašal, oglasil se bom šele čez kake tri tedne (dodaj ali odvzemi nekaj dni) s Karibov.

Jutri, zadnji dan v Lanzarotu, prirejajo v marini srečanje posadk. Tu so seveda samo posadke, ki jadrajo na daljše razdalje. Kako bo to izgledalo, še ne vem.

Upam, da bom jutri popoldne lahko še napisal kak utrinek – predplačani dostop do interneta nam poteče ob 18. uri, takrat pa bomo že na sprejemu, nato pa gremo še na večerjo. Če se uspemo v Las Palmasu privezati v marini, pa se lahko nadejate še kakšnega sporočila.