Nabava

Danes smo bili v Arrecifu, glavnem mestu na otoku. Najprej smo na letališče odpeljali Ilko, nato pa smo se zapeljali do Lidla in nabavili - recimo - polovico vsega, kar imamo na spisku in bomo potrebovali na Atlantiku.

Pripeljano smo zložili na barko...

Drugo polovico smo naročili v tukajšnjem Supermarketu in nam bojo jutri dostavili na jadrnico. Ko bo spisek hrane, pijače in drugih potrebščin dokončen, ga bom povzel tudi na tem blogu. Z vsem nakupljenim smo se že ob štirih popoldne vrnili v marino. Delno smo hrano že razmestili po barki in to sploh ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. Še zlasti ne zato, ker pride jutri še druga polovica, zlasti pijača. Vse to je treba pospraviti in pritrditi ali zadelati tako, da se moka ali sladkor ne bosta raztresala naokrog, pločevinke, sadje in zelenjava pa se seveda ne smejo valjati.po jadrnici. Pri izbiri hrane je najbolj treba paziti, da je čim manj plastične embalaže, ki je ne moremo odvreči v morje in jo bomo pripeljali na Karibe. Ker jadrnica nima vgrajene naprave za pridelovanje sladke vode iz morja, bomo pitno vodo nabavili v 8-literskih plastenkah, in teh bo kar veliko... O količinah bom pisal kasneje.

Playa Dorada - na poti v Playo Blanca

Pravo razočaranje pa smo doživeli, ko smo hoteli napolniti dve plinski jeklenki. Ob priplutju v marino so nam na recepciji zagotovili, da oni poskrbijo za vse, tudi za plin. Danes pa so nam povedali, da jeklenke polnijo v Arrecifu in da jeklenk, če jih oddamo danes, do četrtka zagotovo ne bomo dobili nazaj. Tako bo treba jeklenki jutri odpeljati v 40 km oddaljeni Arrecife in tam počakati, da nam jih napolnijo. Danes smo bili tam, a tega nismo vedeli! Jutri pa moramo do 10 ure zjutraj vrniti avto. Tako se bom moral že pred osmo uro odpeljati, da bom pravočasno nazaj. Zguba!

Pogled od Playe Blanca proti marini

Sem se pa popopoldan odpravil še peš v 3 kilometre oddaljeno mestece Playa Blanca, si ogledal pristanišče, kupil še dve plastični skledi, zajemalko, ponev in kuhalnico - te je bilo zadnje, kar smo še potrebovali od opreme. pa še to sem skoraj pol ure iskal in nato našel v zakotni stranski ulici. Trgovine so namreč namenjene zgolj obilici turistov, ki pa plastičnih skled in ponev ne kupujejo, pač pa kupujejo spominke, obeske, bluze, otroške kanglice za vnuke, pa morda še kakšno pivo...

Zdaj grem spat, ker moram jutri zgodaj vstati. Ura, ki je zapisana ob mojem blogu ni prava, pa je ne znam pravilno nastaviti. Aja, še par slikic moram dodati!