nedelja, 10. november 2013

Ognjeni otok

Danes, v nedeljo smo res bili na izletu. Vozili smo se z Opel Zafiro z dizelskim motorjem, za katere tridnevni najem smo plačali 115 Evrov. 


Salinas de Janubio - soline
Lanzarote je otok vulkanskega izvora.  Velik okrog 800 kvadratnih kilometrov, dolg kakih 60 km, prebivalcev pa ima 42.000. Na leto pa ga obišče skoraj 1, 5 milijona turistov.  Temperature na otoku so med 18 stopinjami pozimi in tja do 36 stopinjami poleti.

Lanzarote imenujejo tudi ognjeni otok, saj so ga izredno zaznamovali vulkanski izbruhi med letoma 1730 in 1736, zadnji pa je bil leta 1824. Močne vulkanske aktivnosti so velik del otoka popolnoma spremenile in ga prekrile z dva metra visoko plastjo pepela. Na otoku je okrog tristo ugaslih vulkanov, na večih mestih pa iz zemlje še uhaja vročina. Velik del tega področja je bil leta 1974 proglašen za narodni park Timanfaya.
Narodni park Timanfaya
Vulkani niso visoki, najvišji ima nekaj manj kot 700m. Pokrajina v narodnem parku je presenetljiva. Barve se prelivajo od črne pa do nešteto odtenkov rjave, nekatera pobočja so gladka, prekrita z vulkanskim peskom, drugod pa je pokrajina praktično neprehodna zardi strjene lave.


Do parka smo se pripeljali z avtom, skozi park pa nas je eno uro vozil avtobus, ki se je seveda zaustavil na vseh pomembnejših točkah. V centru parka pa z vlivanjem vode v odprtino prikazujejo delovanje gejzira. Voda se namreč v hipu upari in z veliko silo bruhne na površino.


Vulkan poskrbi tudi za perutnino...
Tudi vožnja do parka ob zahodni obali otoka je polna zanimivosti in lepih razglednih točk. Na področju, kjer se je velik krater pogreznil v morje, so danes aktive soline, kjer pridelujejo - tako pripovedujejo - izredno zdravo in z minerali obogateno sol. Na povratku po vinski cesti - tudi tu imajo svojo vinsko cesto - pa je bilo izredno zanimivo videti, kako so kmetje, v glavnem pridelovalci vina, krompirja in zelenjave ter gojitelji koz in ovac, odkopavali vulkanski pepel. Majhna jama, v glavnem recimo za en vinski trs, ter zaščitena s kamenjem, da je veter spet ne zasuje. In takih jam, pa tudi malo večjih polj je tu na tisoče. Zemlja je izredno rodovitna, vino ki smo ga pokusili v eni od "bodeg" ob cesti, pa odlično.
Eden od 300 kraterjev


Otok je privlačen za turiste, vendar na njem ni velikih hotelov, stolpnic in megalomanskih turističnih naselij. Največ zaslug, da je tako ima domači arhitekt in umetnik Cesar Manrique, kateremu je uspelo povezati naravo na otoku s sodobnim načinom življenja. Vse stavbe na otoku so nizke, bele, večina jih je obdanih z belim zidom, povsod pa je izredno čisto in pospravljeno, ob cesti ni videti odpadkov, kmetije so urejene. Unesco je otok proglasil za Rezervat biosfere.


Trte na rodovitni zemlji med vulkanskim pepelom,
pred vetrom so zaščitene s kamnitim zidom.
Po povratku v marino smo razstavili vinč, ga očistili in namazali, do konca pa ga bomo spet sestavili jutri, saj nas je danes prehitela tema...

Ni komentarjev:

Objavite komentar